Pohodi

Kot vsako leto tradicionalno naše društvo v maju organizira meddruštveni pohod v neznano. Žal se iz drugih društev pohoda udeleži le malo pohodnikov. Zakaj je tako ne vem, mislim pa da društva slabo obvestijo svoje člane. Pohod smo začeli v Mošnjah 23.5. Že na samem začetku smo si ogledali zanimiv vaški muzej v prostorih bivšega gospodarskega poslopja mošenjske župnije, za katerega skrbi turistično društvo. Po ogledu smo se napotili v graben, ter mimo ribogojnice ob potoku Dobruša nadaljevali pot v Globoko, mimo znane trgovine Domačija in čez Savo. Zavili stno desno ob Savi in hodili po stezi ob sami reki skozi Čajnar do visečega mostu imenovanega Fuksova brv. Po prečkanju Save, smo se ustavili pri Tina raftingu, kjer so nas prijazno postregli s pijačo. Po počitku smo se odpravili naprej po gozdu nad separacijo in kmalu od podvoza pod železnico zavili navkreber, kjer je bilo potrebno nekaj globljega dihanja. Povzpeli smo se na tako imenovano radolško polje. Delno po gozdni učni poti smo prišli do hudourniškega potoka Zgoša in mimo strelišča nazaj v Mošnje. Na koncu Mošenj so se pri graditvi avtoceste pokazale izkopanine rimske dobe, poimenovane vila Rustika, katere smo si tudi ogledali. Pot smo nadaljevali skozi Mošnje do kultumega doma, kjer nas je v bifeju pričakal Joža z dobro malico. Pohodnikov nas je bilo 24. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

6. oktobra 2018, smo se pohodniki društva upokojencev BML kot po navadi zbrali pred gostilno na Črnivcu. Zbralo se nas je 30, skupaj s pobratenimi člani iz Predoselj. Seveda smo jih z veseljem pozdravili v naši sredini. Z avtomobili smo se odpravili proti Ratečam.  Nekoliko zmede je bilo za odcep po cesti za tromejo vendar smo zadevo, tako kot vedno, kmalu rešili. Parkirali smo nad vasjo in se odpravili naprej po cesti proti vrhu. Filip se je odpeljal naprej z avtom in med potjo pobral še pohodnico ki ji je nekoliko pohajala sapa. Čez nekaj časa smo zavili na pešpot, ki je lepo v serpentinah speljana proti vrhu. Vreme je bilo lepo in kmalu se je odprl pogled na Julijce in planiško dolino proti Tamarju. Čeprav je pot lepo speljana, je bilo vendarle potrebno nekoliko bolj intenzivno  zadihati. Na vrhu sta nas že lepo na klopci obsijani s soncem pričakala avtomobilska pohodnika. Predsednik je ugotovil, da ima ena od pohodnic rojstni dan, zato je med potjo nabral nekaj pozno jesenskih rastli in ji šopek na vrhu, seveda s poljubom izročil. Na vrhu je bil lep razgled na avstrijsko stran po dolini Drave in okoliških gorah. Dobre volje ni manjkalo, tako da smo se kar dolgo zadržali. Krenili smo nazaj v dolino malo naokoli po cesti, ki ni prestrma zaradi šparanja kolen. Prišli smo do avtomobilov in se odpeljali v Rateče do gostilne Žerjav, kjer so nas postregli z dobro malico. Ko smo se poslavljali smo si zaželeli ponovnega snidenja na pohodih prihodnje leto. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

28. junija 2018, smo se pohodniki društva upokojencev BML kot po navadi zbrali pred gostilno na Črnivcu. Zbralo se nas je 17, kar je manj od povprečja.  Odpeljali smo se s svojimi avtomobili skozi Globoko preko dobrave in do Lipnice. To pot smo izbrali, ker je bila cesta Lancovo – Lipnica zaradi rekonstrukcije še zaprta. Na Lipnici nas je pričakal Franci Markelj, ki je bil inciator tega pohoda. Odpeljali smo se naprej na Jelovico do izhodiščne točke imenovane Premz. To je bila nekoč zgornja postaja za spravilo lesa v dolino. Od tu pa smo začeli svoj pohod. Prišli smo do lepe razgledne točke imenovane Suhrna, od koder se nam je odprl razgled na Karavanke, skratka na velik del Gorenjske. Pot nas je nato naprej vodila na Vodiško planino, kjer smo si nekoliko oddahnili in se pokrepčali s pijačo. Naprej smo šli pogledat Ukovčevo jamo, v kateri je bilo skrito hladno okrepčilo. Naenkrat smo ugotovili, da se nam je izgubila kdo drug kot Tilka. Franci jo je šel iskat in jo k sreči še kar hitro našel. Konec dober vse dobro. Napotili smo se naprej na Ribnsko planino, nekateri naravnost, drugi smo šli po avtomobile. Na planini sta nas pričakala oskrbnika in nas gosposko pogostila. Dobre volje smo se odpravili v dolino. Pripetila pa se nam je še ena nezgoda. Andrej je zadel s karterjem kamen in iz motorja je iztekalo olje. Nekako se je potem prebil do doline. Na sreči je bil v neposredni bližini mehanik, ki mu je že do naslednjega dne avto popravil. In zopet se je kar dobro izšlo. Kljub vsem prigodam in nezgodam je pohod lepo uspel. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Pohodniki smo se zbrali pred gasilskim domom v Ljubnem ob 8 uri zjutraj. Skupaj nas je bilo pohodnikov 27 od tega žal samo 1 iz drugega društva in sicer iz Radovljice. Zakaj tako, mi ni znano. Žal se letos pohoda ni udeležil predsednik občinske zveze g. Brane Vodopivec. Krenili smo na pot proti bivšemu peskolomu, kjer smo lahko videli, kako se da sanirati rane v naravi. Povzpeli smo se na zgornje Ljubniško polje, kjer je bil lep razgled na Ljubno, Jelovico, Julijce in Karavanke. Pot nas je nato vodila pod avtocesto po gozdnih poteh do kraja Brdo, kjer nas je žena našega predsednika pogostila z okrepčilom in kavo. Nadaljevali smo navzdol in po štirih urah prišli nazaj v Ljubno. V domu se pogostili z dobrim ričetom, še nekoliko poklepetali in se zadovoljni z lepim pohodom razšli. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

12. oktobra 2017, smo se pohodniki društva upokojencev BML zbrali pred gostilno na Črnivcu. Zbralo se nas je 24, kar je normalno povprečje za pohode. Pridružila sta se nam tudi dva pohodnika iz Begunj.  Z avtomobili smo se odpeljali do Smokuča, kjer smo parkirali avtomobile pred gostilno Ledina. Krenili smo navzgor skozi novo naselje Smokuča, čez pašnik nad vasjo. Kmalu se je pokazalo, kdo je najšibkejši člen. Poklical še Vinkota naprej, kajti pred nami je bila precejšna strmina proti Zaskoku. Glede na to, je bila izbira pravilna. Nekaterim je bil tempo nekoliko prepočasen, vendar je cilj pohoda, da se držimo skupaj. Tako je tudi bilo in smo vsi brez večjih težav prispeli na Smokuški vrh od koder smo imeli lep razgled na dolino in na Julijske Alpe. Po počitku, smo se začeli spuščati navzdol proti svetemu Petru. Vmes smo se ustavili na energetski točki na Gojzdcu, kjer so nekateri pridobili nekaj energije, tako da smo z lahkoto prispeli do Sankaške koče. Pri koči smo se pokrepčali z dobrim ričetom in pijačo. Dobre volje in s ponosom, da smo uspeli prehoditi nekoliko zahtevnejšo pot, kot po navadi, smo se spustili nazaj v Smokuč. Danilo Korošec, vodja pohoda

10. avgusta 2017, smo se pohodniki zbrali pred gostilno na Črnivcu. Zbralo se nas je 27, kar je normalno povprečje za pohode.  Z avtomobili smo se odpeljali do Lipnice, od koder smo se v koloni peljali naprej na Jelovico. Na planini imenovani Danejeva Mlaka smo pustili avtomobile in se peš odpravili naprej nad Babji zob. Vreme je bilo ugodno za hojo, na vsake toliko časa je malo porosilo, kar nas ni motilo. Prvi postanek smo imeli pri bivši gozdarski koči, od koder je lep razgled na Karavanke in kraje pod njimi. Razgled je bil kljub meglicam zelo dober. Franci Markelj je pohodnikom pokazal posamezne kraje in vidne vrhove. Po okrepčilu smo se odpravili naprej proti ciljni točki nad Babji zob imenovani Ricman. Po strmi poti, je bilo treba zajeti kar nekaj sape, vendar so vsi pohodniki in pohodnce zmogli pot. Na točki Ricman smo imeli lep razgled na Julijce. Tam je tudi orientacijska tabla, ki prikazuje vrhove. Na tej točki smo si privoščili malo daljši postanek in kdor je imel s seboj kaj za pod zob, je imel možnost to pojesti. Nadaljevali smo pot. Po nekaj strmine navzgor, smo se začeli spuščati preko planine Prihodi in po cesti do avtomobilov. Čisto proti koncu nas je nekoliko zmočilo, vendar to ni pokvarilo razpoloženja. Na Danejevi planini nas je pričakal prijazen gospodar vikenda Janko Ferjan, ki nam je povedal nekaj o zgodovini planin v okolici. Po klepetu smo se odpeljali na Ribensko planino, kjer sta nas oskrbnika pričakala z dobro malico. Nekoliko smo še posedeli, poklepetali, nato pa smo se še pred pastirsko kočo fotografirali za slovo, enotnega mnenja, da se udeležimo naslednjega pohoda. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Kot običajno, smo se pohodniki zbrali pred gostilno Črnivec ob 8 uri zjutraj. Skupaj nas je bilo pohodnikov 45 od tega 7 iz drugih društev, Radovljice, Begunj in Krope. Kot vedno se je pohoda udeležil predsednik občinske zveze g. Brane Vodopivec.   S svojimi prevozi smo se odpeljali do izhodišča v Peračici. Krenili smo na pot proti Palovičam, nato do ceste pod gorami Tržič Begunje. Nadaljevali smo do Hudega grabna, kjer je prelepa razgledna točka proti Ljubljani in celotni Jelovici in krajem pod njo. To je bila hkrati najbolj oddaljena in najvišja točka našega pohoda. Spustili smo se po stari cesti v vas Leše. V gasilnem domu so nas predstavniki krajevne skupnosti prijetno presenetili s prikazom diapozitivov in razlago o bogati dejavnosti te krajevne skupnosti in nas pogostili s prigrizki in pijačo. Ogledali smo si še zbirko starih motorjev lastnika g. Bohinca, ki je tudi dirkal. Po štirih urah smo se vrnili nazaj v Peračico, kjer nas je pričakal okusni bograč. Tako smo v zadovoljstvo vseh zaključili lep pohod. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Na zadnji pohod v letošnjem letu smo se zbrali tako kot ponavadi pred gostilno na črnivcu. Z lastnim prevozom smo se odpeljali do naj planinske koče 2016 Valvazorjev dom, s katerim upravlja planinsko društvo Radovljica. Pot nas je vodila pod Monštranco in Svečo, kjer se nam je odprla prva čudovita panorama na gore od Snežnika preko bohinjskih gora in julijcev do zgornje savske doline. Nadaljevali smo pot nad Žirovniško planino, povzpeli smo se do planine imenovane Julka po padli partizanki, kjer ima spomenik. Pot nas je naprej vodila mimo koče častnih sester, kjer smo se nekoliko oddahnili, čez Staro planino do lovske koče lovske družine STOL Žuirovnica. Pri koči smo ob lepem razgledu posedeli, se okrepčali s kuhanim vinom in čajem. Nato smo nadaljevali navzdol do Doslovške planine in naprej mimo Murke, kjer je imel svoje mirno zatočišče znani pisatelj F.S.Finžgar, do Zabreške planine. Pri koči nas je pričakal pastir, ki nas je postregel s kavo. Prekrasen dan je omogočil razgled celo od Slemena pri Zagrebu preko Snežnika, Julijcev do Kepe. Lepo se je bilo ozreti tudi po celem pobočju Stola. Ob tako lepem vremenu in prekrasnemu razgledu, smo se končno napotili proti cilju Valvazorjevemu domu, kjer nas je pričakal oskrbnik Aleš z okusnim bogračem. Pohod je trajal dobre 4 ure, pohodnikov pa nas je bilo 32. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Komisija za pohode pri društvu, se je tudi na željo pohodnikov, ki smo leto nazaj doživeli gosto meglo in ni bilo videti ničesar, odločila da pohod ponovimo. Določen je bil datum 28.7. vendar smo ga zaradi slabe napovedi vremena prestavili za en dan. Izkazalo se je, da je bila to pravlna odločitev. To nam je bilo omogočeno izpeljati, ker nismo najemali avtobusa in smo se peljali z lastnimi avtomobili. Zbrali smo se ob osmi uri pred gostilno Črnivec, se racionalno posedli v avtomobile in se odpeljali na Soriško planino.  Zastavili smo pot nekoliko drugače kot prejšne leto in sicer mimo Litostrojske koče, kjer smo si ogledali zemljevid na tabli pred kočo in se nato podali po označeni stezi proti Možicu. Hodili smo složno v tempu, ki je bil za vse primeren, tudi za šibkejše člene. Nekateri so morali bolj globoko zajemati sapo, nekateri nekoliko manj, uspelo pa je tudi članici, ki je že skoraj obupala. Med potjo smo lahko opazovali bunkarje, ki so jih zgradili Italijani po prvi svetovni vojni, da so lahko varovali svojo tako imenovano Rapalsko mejo. Ko smo se povzpeli na naš cilj 1602 m visoki imenovan Možic, je bil naš trud bogato poplačan. Razgled je bil čudovit na vse strani. Ker smo prejšne leto slišali dovolj o zgodovini in bunkarjih, smo si ogledovali čudovito naravo. Pogled je segal na Julijce od Črne prsti do Kukove špice. Pogled navzdol na Bohinjsko jezero do Blejskega jezera z gradom. Vse Karavanke, do Savinjskih Alp, Ljubljana s Šmarno goro, Škofjeloško hribovje do Porezna. Ko smo se okrepčali smo krenili nekoliko navzdol proti Lajnerju, si ogledali z vrha komandno kasarno, ki je lepa arhitektonska stvaritev, vendar sedaj propada in je samo še hlev za ovce. Podali smo se naprej po mulateri pod Slatnikom od koder so še naprej lepi razgledi po Baški Grapi in že prej opisanih hribih. Ko smo prispeli na sedlo med Slatnikom in Lajnarjem, smo bili enotnega mnenja, da ne gremo do kasarne v hribu pod Lajnarjem, saj smo si to podzemlje prejšne leto dodobra ogledali, ampak smo se spustili navzdol, delno po stezi v gozdu, delno po smučiščih do naše izhodiščne točke. V brunarici pri parkirišču nas je čakala okusna malica. Z zadovoljstvom smo še nekaj časa posedeli in enotno vseh 16 udeležencev prišli do zaključka, da se je izplačalo. Ker smo uporabili lastne prevoze, je malico prispevalo društvo. Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se odpravili domov. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Zbrali smo se pri gostilni na Črnivcu ob 8 uri. Z avtomobili smo se odpeljali pod mošenjski viadukt avtoceste. Pot smo nadaljevali skozi Globoko, čez reko Savo proti Čajnarju. Po kamnogoriški poti smo se dvignili do Galerij. Skozi Galerije je speljana dobra steza, ki nas pripelje na Lipnico. Splanote je lep razgled na Julijske Alpe. Potem smo spustili v vas Ravnico, kjer nam je prijazni domačin pokazal pravi mali živalski vrt. Tudi pokrepčali smo se in nato krenili naprej čez Fuksovo brv, za železniškim podhodom, smo se povzpeli na Radolško polje in nato delno po gozdni učni poti mimo strelišča nazaj do izhodišča pod viaduktom. Odpeljali smo se nazaj do gostilne na Črnivcu, kjer smo ob dobri malici še nekaj časa posedeli in se marsikaj in o marsičem pogovorili. Udeležencev na pohodu nas je bilo skupno 29, dve udeleženki iz DU Rdovljica, eden iz DU Begunj, predsednik občinske zveze, ostali iz DUBML. Ozebek Andrej, Ozebek Milena, Lavrič Janko, Lavrič Marija, Selan Franc, Selan Silva, Korošec Danilo, Hrovat Franc, Urh Filip, Urh Marija, Drobnak Boris, Kokolj Tilka, Šanca Mimi, Toman Radojka, Kodras Sonja, Stojan Marjan, Stojan Marjeta, Fartek Anica, Justin Vinko, Hajnšek Majda, Antolič Frančiška, Mlakar Franci, Hrovat Viktor, Korošec Ciril, Ivanovič Mija, Finžgar Samo, Kenig, Kozamernik in redsednik občinske zveze g. Vodopivec. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA