AKTIVNOSTI
Naše društvo poleg drugih aktivnosti organizira tudi pohode. Z organizacijo pohodov je pred leti začel pokojni Tine Toman. V letih njegovega vodenja je bilo organiziranih po pet pohodov na leto. Po njegovem odhodu tradicije nismo opustili, vendar organiziramo le po tri pohode letno.
Pohodi so organizirani tako, da si med potjo ogledamo razne zanimivosti v naravi, zgodovinske zanimivosti in podobno. Pohodi niso bili nikoli pretežki, ampak primerni naši starosti. Po navadi so dolgi okoli 10km, kar je približno z raznimi ogledi in postanki za 4 do 5 ur hoje. Na koncu, včasih tudi med potjo, si privoščimo malico iz nahrbtnika, to pa izkoristimo tudi za pogovore.
Skratka, pohodi izpolnjujejo namen rekreacije in prijetnega druženja.
V našem dvaintrideset letnem delovanju društva so se člani, ki so bili povezani s športom, udejstvovali raznih športnih tekmovanj, ki so potekala na občinski in pokrajinski ravni. Največ uspehov smo dosegli strelci na občinskih tekmovanjih, saj smo večkrat osvojili pokal skupnega zmagovalca, pa tudi posamezno smo osvajali medalje.
V zimskih športih so bili naši tekmovalci zelo uspešni v smučarskih tekih. Najuspešnejši je bil Franc Hrovat, ki je osvojil številna odličja, ne le v tekih, pač pa tudi v drugih športih (npr. v plavanju). Tudi v alpskem smučanju smo osvajali medalje. Žal pa nismo imeli popolne ekipe za osvojitev naslova skupnih zmagovalcev, saj nam manjkajo ženske tekmovalke.
Najbolj številčno smo že vsa leta zastopani v kegljanju. V tej panogi smo na tekmovanja prijavili po deset tekmovalcev dvakrat letno na občinsko tekmovanje in pet tekmovalcev na regijsko tekmovanje. Na občinski ravni smo osvajali visoka mesta in celo pokal skupnega zmagovalca. V keglanju je bilo na splošno največ rekreacije, saj je na upokojenskem kegljišču v Radovljici potekala tedenska vadba, ki se jo je udeleževalo več kot deset članov našega društva. Najbolj odmeven je bil kegljaški izlet ob koncu vsake sezone, katerega pobudnik in organizator je bil vseskozi Alojz Razboršek.
Precej zastopana dejavnost je tudi namizni tenis. Tudi tukaj smo v vrhu z uspehi, zadnja leta tudi organizatorji in izvajalci občinskega tekmovanja.
Najmlajša panoga je prstomet, v kateri se naši člani prebijajo v ospredje.
Ženski del članstva se kar množično udeležuje gibalnih vaj, ki potekajo od oktobra do maja v Kulturnem domu v Mošnjah pod vodstvom Nuše Vogelnik.
Tako kot druge sekcije našega društva, je tudi sekcija za izlete zelo aktivna. Vsako leto organiziramo najmanj dva izleta. Prvi spomladanski je namenjen ogledu znamenitosti, muzejem, cerkvam, podzemnim jamam in drugim geološkim posebnostim, šegam in navadam naše tudi narečno bogate in raznolike dežele. Drugi, imenovan tudi kopalni izlet, je vedno kombinacija vsaj enega ogleda in kopanja. Skratka, v čim večji meri želimo prisluhniti željam naših članov, kar pa ni vedno lahko.
Nekaj izletov v zadnjih letih:
- Rogatec – Rogaška Slatina – kopanje v Podčetrtku – Jelenov greben – Minoritski samostan in čokoladnica
- Goli otok samo za moške zapornike in Grgar samo ženske zapornice. Vodil nas je Radovan Hrastar, dvakratni zapornik in pisec dveh knjig, v katerih opisuje življenje na Golem otoku.
- Izlet na Brione, ki jih imenujejo tudi Titov otok, je za obiskovalce nekaj posebnega. Otok ni tisto kar smo si predstavljali. Nikjer ni bilo videti bogatih vil, zato pa je bilo nekaj prijaznih ljudi, ki v miru in sožitju z naravo skrbijo za raznovrstne živali.
- Kopalni izlet v Malo Nedeljo(Prlekija) z velikim kopalnim kompleksom. Obiskali smo znano zeliščarko mamo Perukijo na njenem vrtu in poslušali predavanje o zdravilnih učinkih njenih zelišč. Sledila je vožnja po grebenu z enkratnim razgledom na vinograde in dolino.
- Ogled pristanišča Koper z avtobusom, vse od ogromne mehanizacije do skladišč. Veličastno! Nadaljevali smo pot do Strunjana, kjer smo imeli kosilo in kopanje v bazenu ali morju.
Večino naših izletov izvedemo s potovalno agencijo ROZMAN BUS.
KULTURNA DEJAVNOST
Ko se je ustanovilo Društvo upokojencev Brezje-Mošnje-Ljubno, so člani, zadolženi za kulturne in razvedrilne dejavnosti, vedno poskrbeli za razvedrilo in zabavo na vseh društvenih srečanjih: na novoletnih zabavah, martinovanju, pustovanju, ob dnevu žena in na občnih zborih. V prvih letih delovanja društva so pridne in iznajdljive članice zaposlile prav vse člane z različnimi zabavnimi točkami, kot so zavijanje dojenčkov, ples z baloni, nemi koncert, odvijanje vijakov, izdelava različnih vozlov, viseče kumare, izdelovanje klobučkov, očal, mas, in še vrsto drugega. Kulturni program društvenih prireditev so običajno oblikovali instrumentalni izvajalci, pevski zbor, recitatorji, otroci iz vrtca Brezje, humoristi s skeči in šalami. Zelo aktivna na področju kulturne dejavnosti v društvu je bila Majda Bizjak, ki sicer živi v Kranju.
Zelo velika pridobitev za kulturno dejavnost v društvu je bila ustanovitev pevskega zbora. Pobudnik zanj je bil dolgoletni predsednik pevskega zbora Jože Pavlič. Sprva so peli le enoglasne in predvsem ljudske pesmi ob spremljavi harmonikarja Marjana Praprotnika. Kmalu po ustanovitvi zbora je gospod Pavlič spesnil upokojensko himno Mladi po srcu. Pesem je uglasbil Franci Lipičnik iz Kamnika, kasneje pa jo je priredil Franci Šarabon iz Tržiča. S pomočjo pevovodje Slavke Praprotnik je zbor začel peti zahtevnejše pesmi večgalsno. Za njo je prevzela vodenje zbora njena hčerka Mateja.
Leta 1998 se je zbor vključil v Zvezo kulturnih organizacij Občine Radovljica. Vsako leto so sodelovali na reviji pevskih zborov. Zbor je nastopal na vseh proslavah, srečanjih, občnih zborih, v cerkvi, pod lipo v Ljubnem, na srečanjih zborov Pokrajinske zveze upokojencev, ob komemoracijah, na srečanju izgnancev v Mošnjah…
Leta 2003 je vodenje zbora prevzela Slavka Magdič, leto kasneje pa njena hčerka Metka, ki je zbor vodila vrsto let. Za njo je zbor prevzela Mateja Praprotnik, ki je dirigirala zboru vse do njihovega zadnjega nastopa na občnem zboru društva. Pevski zbor je za uspešno nastopanje na reviji pevskih zborov v Cerkljah prejel priznanje po izboru občinstva.
Zelo pogosto smo se člani društva udeleževali kulturnih predstav, ki nam jih je posredovala Kulturna skupnost Radovljica. Udeležili smo se številnih predstav v Ljubljani (v Mestnem gledališču Ljubljanskem, Drami, Šentjakobskem gledališču). Ogledali smo si tudi predstave v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, Kulturnem domu na Dovjem ter v letnem gledališču na Studencu pri Domžalah. V Linhartovi dvorani v Radovljici smo bili vedno prisotni na proslavi ob 1. oktobru, Dnevu upokojencev. Pred prireditvijo v dvorani so slikarji razstavljali svoje slike v avli Občine Radovljica. Na razstavi nas je uspešno zastopala tudi ena izmed naših članic.
KAKO SE ZNAMO POVESELITI
Upokojenci, člani društva, se radi udeležimo družabnih srečanj. Tam poklepetamo in potožimo o upokojenskih težavah. Spominjamo se dni, ko še ni bilo revmatizma in ostalih tegob naših let.
Tri srečanja so postala že kar stalnica.
Prvo srečanje je piknik na Črnivcu v juliju. Imenujemo ga kar Dan društva. Na tem srečanju izvedemo srečelov z dobitki, ki jih pridobimo od naših članov in sponzorjev. Iz kupnine srečk denarno pokrijemo topel obrok za vsakega udeleženca. “Tekoče dobrote” pa so plačljive. Na pikniku izvedemo tudi več športnih tekmovanj. Zahvala pri tem gre Športnemu društvu Brezje, ki nam za majhno najemnino omogoči uporabo njihovega prostora in objektov. Vsako leto se tega srečanja udeleži vsaj polovica članov.
Drugič se dobimo v septembru. Srečanje je dobilo ime po hrani, ki jo delimo – pasulju. Najprej smo to srečanje organizirali v Globokem, zaradi lažjega dostopa pa smo ga premaknili na Črnivec. Pri tem nam na pomoč ponovno priskoči Športno društvo Brezje, saj tudi na tem srečanju organiziramo športna tekmovanja. Zadnje čase se uveljavlja prstomet. Vsaj sto članov društva se udeleži tega tekmovanja.
Tretje srečanje je na god svetega Martina. Organiziramo ga v dvorani na Brezjah. Zahvala gre Krajevni skupnosti Brezje za brezplačen najem dvorane. Ob dobri večerji in glasbi se radi zavrtimo. Ker sveti Martin krsti vino in ga zaradi preobilice dela takrat ni k nam, obred krstitve vina z nekaj smeha izpeljemo sami. Denarni prispevek članov je za ta dogodek večji kot sicer, saj je treba pokriti stroške večerje in glasbene skupine. Martinovanja se vsako leto udeleži okoli petdeset članic in članov.
