Pohodi

19. avgusta 2021 smo se odpeljali z avtobusom iz Mošenj, pobrali smo še pohodnike na Brezjah in na Posavcu. Skupaj nas je bilo 34 udeležencev. Ustavili smo se na kratko na postajališču na avtocesti v Logatcu. Nadaljevali smo naprej do Cerknice, kjer je bilo tudi izhodišče našega pohoda na goro čarovnic imenovano Slivnica. Pohod je potekal v začetku po nekoliko strmejši poti, vendar smo jo brez problema premagali. Kmalu se je pot zložila, tako, da smo vsi prišli do koče na Slivnici. Odločili smo se, da gremo naprej do vrha, ki pa ni bil več daleč. Razgledi so bili lepi in smo uživali v lepem vremenu. Vrnili smo se nazaj h koči, kjer smo bili deležni dobre malice in prileglo se je tud kakšno pivo. Pot nazaj je bila prijetna in tako smo se zopet zbrali pri avtobusu. Odpeljali smo se v vas Dolnje jezero, kjer smo si ogledali zanimiv muzej in maketo presihajočega jezera. Po ogledu smo se odpeljali proti domu, zadovoljni z lepim pohodom. Danilo Korošec, vodja pohoda

Kot običajno, smo se pohodniki zbrali pred gostilno Črnivec ob 8 uri zjutraj. Skupaj nas je bilo pohodnikov 52 od tega 25 iz ostalih društev. Pohoda se je udeležil tudi predsednik občinske zveze g. Brane Vodopivec. Po kratkem pozdravu predsednika društva in zveze, je vodja pohoda Danilo Korošec izdal predvideno pot pohoda. S svojimi prevozi smo se odpeljali do izhodišča v Krpin v Begunjah. Napotili smo se po tako imenovani Lambergovi poti. Pot se v začetku nekoliko dvigne, potem pa se po obronku vije do gradu Kamen. Pot nas pripelje nad grad od koder se spustimo po stezi v podnožje in potem po urejenih stopniščih nazaj na vrh. Na glavnem dvorišču smo se nekoliko odpočili in pokrepčali in se fotografirali. Pot nas je naprej vodila do gostišča v Dragi in nato nazaj skozi Begunje do gostilne Tavčar, kjer so nas postregli z dobro malico. V prijetnem vzdušju smo še nekoliko posedli in se nato zadovoljni razšli. Danilo Korošec, vodja pohoda

Kot običajno, smo se pohodniki zbrali pred gostilno Črnivec ob 8 uri zjutraj. Skupaj nas je bilo pohodnikov 24. S svojimi prevozi smo se odpeljali v Krpin v Begunjah. Krenili smo po cesti, ki pelje na Sveti Peter. Na odcepu za Sveti Peter smo šli naravnost po grapi navzgor do sedla na Kališču, kjer pelje cesta v Završnico in pot na Poljško planino in naprej na Begunjščico. Mi pa smo šli po cesti proti Smokuškemu vrhu do sedla, kjer smo se obrnili proti Svetemu Petru. Med potjo smo se ustavili na energijski točki na Gojzdcu, kjer smo si nabrali nekoliko energije in nadaljevli pot do lovske koče, kjer je lep razgled proti Julijcem. Po krajšem postanku smo se spustili do Sankaške koče, kjer nas je čakala dobra malica. Spustili smo se potem do Svetega Petra in naprej čez smučišče do avtomobilov in zaključili še en prijeten pohod. Danilo Korošec, vodja pohoda

Kot običajno, smo se pohodniki zbrali pred gostilno Črnivec ob 8 uri zjutraj. Skupaj nas je bilo pohodnikov 27 od tega 1 iz Begunj. Žal se pohoda ni udeležil predsednik občinske zveze g. Brane Vodopivec, Prišel pa nas je pozdravit na Lancovo, kjer smo imeli krajši postanek. S svojimi prevozi smo se odpeljali v koloni na Jelovico do izhodišča imenovanega Kravji potok, kjer je tudi lovka koča LD Jošt. Vreme nam je bilo naklonjeno ne prevroče, delno oblačno, skratka primerno za hojo. Najprej smo prišli do Mošenjske planine, kjer so na žalost od pastirske koče ostali le še temelji. Naredili smo skupinsko sliko, kjer se v ozadju lepo vidi Stol v Karavankah. Postali smo že ob spomeniku padlim partizanom, Kateri so se zatekli na planino po bitki v Dražgošah, vendar so jih Nemci odkrili in obkolili, tako da se jih le nekaj rešilo iz obroča. Pot nas je peljala naprej do lepe razgledne točke imenovane Vratni rob, kjer je bila ob dobrem razgledu vidna praktično vsa Selška dolina.  Po postanku ob okrepčilu smo se odpravili naprej do Vodiške planine in nato nazaj na izhodišče. Odpeljali smo se na Ribensko planino, kjer sta nas oskrbnika pričakala z dobro malico. Nekoliko smo še posedeli, poklepetali, nato pa smo se še pred pastirsko kočo fotografirali za slovo, enotnega mnenja, da se udeležimo naslednjega pohoda. Danilo Korošec, vodja pohoda

Zadnji pohod pa smo izvedli na Tmovski rob in sicer s sodelovanjem pobratenega društva iz Predoselj. Vsako leto za organizacijo meddruštvenega pohoda dobimo nekaj sredstev iz občinske malhe, vse stroške pohodov pa krijemo sami. Privoščili smo si avtobusni prevoz. Presenetljivo se je prijavilo kar 47 članov. Tako so morali tudi člani iz Predoselj organizirati svoj avtobus. Bilo pa jih je tudi nekaj čez trideset.  Avtobusi so nas odpeljali do vasi Otlica, nekdaj imenovana tudi Votlica. Žal nas je pričakala gosta megla, kot nekoč na Soriški planini. Na robu Tnovske planote se prelamlja dvoje slovenskih svetov: dinarski in sredozemski. Z roba te planote je ob lepem jasnem vremenu lep razgled proti morju in se vidi celo do Benetk. Žal nam to ni bilo dano. Podali smo se v meglo in kmalu prispeli do zanimivosti v obliki polža narejenega iz kamna. Malo naprej smo prispeli do znamenitega otliškega okna. Okno je nastalo z razpoko na sticiscu dveh velikih prelomnih ploskev. Ta luknja je v preteklosti služila Vipavcem in Gorjanom, da so se skoznjo obiskovali, kupčevali med seboj in se ženili. Pot nas je nato vodila malo gori malo doli po robu, tako da smo prišli do točke, kjer smo se po kratkem počitku obrnili navzdol proti vasi Kovk. Da pa bi bila naša pohodniska strast izpolnjena, smo se povzpeli še na Sinji vrh dobre 200 m višinske razlike. Od tod je bilo nekaj več razgleda, gostilna pa je bila zaprta, tako da smo se kmalu odpravili navzdol v vas Kovk, kjer sta nas pricakala avtobusa, ki sta nas po zaviti cesti pripeljala do planinske koče Edmunda Čebeja, človeka, ki je prvi prinesel prave skakalne smuči iz Norveške. Pri planinski koči sta bili včasih dve skakalnici in tudi skakalni klub ni bil od muh. No v koči so nas postregli z dobrim golažem s polento. Tako kot vedno dobre volje smo se nato odpravili proti domu. Danilo Korošec, vodja pohoda

Drugi pohod smo izvedli 29.avgusta. Kot mnogokrat, smo se zbrali na Črnivcu. Do izhodišča v Ratečah smo se odpeljali z lastnim prevozom. Avtomobile smo parkirali takoj za krožišcem za Planico. Dogovorili smo se, da gremo mimo Planice, ogledali pa si jo bomo nazaj grede. Pot do Tamarja se vseskozi po malem vzpenja, vendar za pohodnike ni pretežka. Tako smo dobre volje prispeli do Tamarja. Pri koči smo se dobro odpočili in podprli s pijačo. Nazaj smo krenili po vzporedni pešpoti in kmalu prispeli do Planice. Ogledali smo si glavni objekt in se povzpeli na teraso, od koder je lep razgled na planiške objekte. Še gasilsko fotografrranje in nato do avtomobilov. Na malico smo se odpeljali do gostišča Srnjak nad Kranjsko Goro. Žal pa sva oba fotografa nekoliko zatajila, tako da zaključka nisva ovekovečila. Pohodnikov nas je bilo 24. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Kot vsako leto tradicionalno naše društvo v maju organizira meddruštveni pohod v neznano. Žal se iz drugih društev pohoda udeleži le malo pohodnikov. Zakaj je tako ne vem, mislim pa da društva slabo obvestijo svoje člane. Pohod smo začeli v Mošnjah 23.5. Že na samem začetku smo si ogledali zanimiv vaški muzej v prostorih bivšega gospodarskega poslopja mošenjske župnije, za katerega skrbi turistično društvo. Po ogledu smo se napotili v graben, ter mimo ribogojnice ob potoku Dobruša nadaljevali pot v Globoko, mimo znane trgovine Domačija in čez Savo. Zavili stno desno ob Savi in hodili po stezi ob sami reki skozi Čajnar do visečega mostu imenovanega Fuksova brv. Po prečkanju Save, smo se ustavili pri Tina raftingu, kjer so nas prijazno postregli s pijačo. Po počitku smo se odpravili naprej po gozdu nad separacijo in kmalu od podvoza pod železnico zavili navkreber, kjer je bilo potrebno nekaj globljega dihanja. Povzpeli smo se na tako imenovano radolško polje. Delno po gozdni učni poti smo prišli do hudourniškega potoka Zgoša in mimo strelišča nazaj v Mošnje. Na koncu Mošenj so se pri graditvi avtoceste pokazale izkopanine rimske dobe, poimenovane vila Rustika, katere smo si tudi ogledali. Pot smo nadaljevali skozi Mošnje do kultumega doma, kjer nas je v bifeju pričakal Joža z dobro malico. Pohodnikov nas je bilo 24. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA