Author name: admin

Kot običajno, smo se pohodniki zbrali pred gostilno Črnivec ob 8 uri zjutraj. Skupaj nas je bilo pohodnikov 45 od tega 7 iz drugih društev, Radovljice, Begunj in Krope. Kot vedno se je pohoda udeležil predsednik občinske zveze g. Brane Vodopivec.   S svojimi prevozi smo se odpeljali do izhodišča v Peračici. Krenili smo na pot proti Palovičam, nato do ceste pod gorami Tržič Begunje. Nadaljevali smo do Hudega grabna, kjer je prelepa razgledna točka proti Ljubljani in celotni Jelovici in krajem pod njo. To je bila hkrati najbolj oddaljena in najvišja točka našega pohoda. Spustili smo se po stari cesti v vas Leše. V gasilnem domu so nas predstavniki krajevne skupnosti prijetno presenetili s prikazom diapozitivov in razlago o bogati dejavnosti te krajevne skupnosti in nas pogostili s prigrizki in pijačo. Ogledali smo si še zbirko starih motorjev lastnika g. Bohinca, ki je tudi dirkal. Po štirih urah smo se vrnili nazaj v Peračico, kjer nas je pričakal okusni bograč. Tako smo v zadovoljstvo vseh zaključili lep pohod. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Na zadnji pohod v letošnjem letu smo se zbrali tako kot ponavadi pred gostilno na črnivcu. Z lastnim prevozom smo se odpeljali do naj planinske koče 2016 Valvazorjev dom, s katerim upravlja planinsko društvo Radovljica. Pot nas je vodila pod Monštranco in Svečo, kjer se nam je odprla prva čudovita panorama na gore od Snežnika preko bohinjskih gora in julijcev do zgornje savske doline. Nadaljevali smo pot nad Žirovniško planino, povzpeli smo se do planine imenovane Julka po padli partizanki, kjer ima spomenik. Pot nas je naprej vodila mimo koče častnih sester, kjer smo se nekoliko oddahnili, čez Staro planino do lovske koče lovske družine STOL Žuirovnica. Pri koči smo ob lepem razgledu posedeli, se okrepčali s kuhanim vinom in čajem. Nato smo nadaljevali navzdol do Doslovške planine in naprej mimo Murke, kjer je imel svoje mirno zatočišče znani pisatelj F.S.Finžgar, do Zabreške planine. Pri koči nas je pričakal pastir, ki nas je postregel s kavo. Prekrasen dan je omogočil razgled celo od Slemena pri Zagrebu preko Snežnika, Julijcev do Kepe. Lepo se je bilo ozreti tudi po celem pobočju Stola. Ob tako lepem vremenu in prekrasnemu razgledu, smo se končno napotili proti cilju Valvazorjevemu domu, kjer nas je pričakal oskrbnik Aleš z okusnim bogračem. Pohod je trajal dobre 4 ure, pohodnikov pa nas je bilo 32. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Komisija za pohode pri društvu, se je tudi na željo pohodnikov, ki smo leto nazaj doživeli gosto meglo in ni bilo videti ničesar, odločila da pohod ponovimo. Določen je bil datum 28.7. vendar smo ga zaradi slabe napovedi vremena prestavili za en dan. Izkazalo se je, da je bila to pravlna odločitev. To nam je bilo omogočeno izpeljati, ker nismo najemali avtobusa in smo se peljali z lastnimi avtomobili. Zbrali smo se ob osmi uri pred gostilno Črnivec, se racionalno posedli v avtomobile in se odpeljali na Soriško planino.  Zastavili smo pot nekoliko drugače kot prejšne leto in sicer mimo Litostrojske koče, kjer smo si ogledali zemljevid na tabli pred kočo in se nato podali po označeni stezi proti Možicu. Hodili smo složno v tempu, ki je bil za vse primeren, tudi za šibkejše člene. Nekateri so morali bolj globoko zajemati sapo, nekateri nekoliko manj, uspelo pa je tudi članici, ki je že skoraj obupala. Med potjo smo lahko opazovali bunkarje, ki so jih zgradili Italijani po prvi svetovni vojni, da so lahko varovali svojo tako imenovano Rapalsko mejo. Ko smo se povzpeli na naš cilj 1602 m visoki imenovan Možic, je bil naš trud bogato poplačan. Razgled je bil čudovit na vse strani. Ker smo prejšne leto slišali dovolj o zgodovini in bunkarjih, smo si ogledovali čudovito naravo. Pogled je segal na Julijce od Črne prsti do Kukove špice. Pogled navzdol na Bohinjsko jezero do Blejskega jezera z gradom. Vse Karavanke, do Savinjskih Alp, Ljubljana s Šmarno goro, Škofjeloško hribovje do Porezna. Ko smo se okrepčali smo krenili nekoliko navzdol proti Lajnerju, si ogledali z vrha komandno kasarno, ki je lepa arhitektonska stvaritev, vendar sedaj propada in je samo še hlev za ovce. Podali smo se naprej po mulateri pod Slatnikom od koder so še naprej lepi razgledi po Baški Grapi in že prej opisanih hribih. Ko smo prispeli na sedlo med Slatnikom in Lajnarjem, smo bili enotnega mnenja, da ne gremo do kasarne v hribu pod Lajnarjem, saj smo si to podzemlje prejšne leto dodobra ogledali, ampak smo se spustili navzdol, delno po stezi v gozdu, delno po smučiščih do naše izhodiščne točke. V brunarici pri parkirišču nas je čakala okusna malica. Z zadovoljstvom smo še nekaj časa posedeli in enotno vseh 16 udeležencev prišli do zaključka, da se je izplačalo. Ker smo uporabili lastne prevoze, je malico prispevalo društvo. Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se odpravili domov. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Zbrali smo se pri gostilni na Črnivcu ob 8 uri. Z avtomobili smo se odpeljali pod mošenjski viadukt avtoceste. Pot smo nadaljevali skozi Globoko, čez reko Savo proti Čajnarju. Po kamnogoriški poti smo se dvignili do Galerij. Skozi Galerije je speljana dobra steza, ki nas pripelje na Lipnico. Splanote je lep razgled na Julijske Alpe. Potem smo spustili v vas Ravnico, kjer nam je prijazni domačin pokazal pravi mali živalski vrt. Tudi pokrepčali smo se in nato krenili naprej čez Fuksovo brv, za železniškim podhodom, smo se povzpeli na Radolško polje in nato delno po gozdni učni poti mimo strelišča nazaj do izhodišča pod viaduktom. Odpeljali smo se nazaj do gostilne na Črnivcu, kjer smo ob dobri malici še nekaj časa posedeli in se marsikaj in o marsičem pogovorili. Udeležencev na pohodu nas je bilo skupno 29, dve udeleženki iz DU Rdovljica, eden iz DU Begunj, predsednik občinske zveze, ostali iz DUBML. Ozebek Andrej, Ozebek Milena, Lavrič Janko, Lavrič Marija, Selan Franc, Selan Silva, Korošec Danilo, Hrovat Franc, Urh Filip, Urh Marija, Drobnak Boris, Kokolj Tilka, Šanca Mimi, Toman Radojka, Kodras Sonja, Stojan Marjan, Stojan Marjeta, Fartek Anica, Justin Vinko, Hajnšek Majda, Antolič Frančiška, Mlakar Franci, Hrovat Viktor, Korošec Ciril, Ivanovič Mija, Finžgar Samo, Kenig, Kozamernik in redsednik občinske zveze g. Vodopivec. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Dne 17.09.2015 smo se s pohodno sekcijo odpravili na pohod po Rapalski meji. OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Dne 20.08.2015 smo se s pohodno sekcijo odpravili na pohod v Titovo vas. OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Zbrali smo se pri gostilni na Črnivcu ob 8 uri. Z avtomobili smo se odpeljali do bivšega odlagališča smeti. Pohod smo pričeli po zgornji poti čez Grofijo do Dvorske vasi, kjer smo se ustavili pri podjetju Stroj. Podjetnik g. Stroj nam je prijazno razkazal izdelke, kateri so narejeni na bazi sončne energije. Premična hiška, ki je energijsko samozadostna. V salonu pa razne energijsko nepotratne ogrevalne naprave. Pot smo nadaljevali čez tako imenovane senožeti po spodnji poti grofijske poti. Vmes smo si ogledali še nekdanji kamnolom zelenega tufa in po približno štirih urah in enajstih kilometrih zaključili pohod na Črnivcu. Po pohodu smo za gostilno na Črnivcu še nekaj časa posedeli ob malici in se nato zadovoljni razšli. Udeležencev na pohodu nas je bilo skupno 27, štiri udeleženke iz DU Begunj, predsednik občinske zveze, ostali DU BML. Cvenkelj Marinka, Biček Jože, Biček Cilka, Ozebek Andrej, Ozebek Milena, Lavrič Janko, Lavrič Marija, Selan Franc, Selan Silva, Škofic Boža, Korošec Danilo, Hrovat Franc, Urh Filip, Urh Marija,Drobnak Boris, Kodras Sonja, Kokolj Tilka, Šanca Mimi, Groznik Zlato, Toman Radojka, Nemanič Ivanka, Rožič Janja, štiri udeleženke iz Begunj in predsednik občinske zveze g. Vodopivec. Danilo Korošec, vodja pohoda OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Pohod »Ratitovec« je bil organiziran v okviru programa pohodov za leto 2014. Z avtobusom smo se peljali skozi Škofjo Loko, po Selški dolini skozi Železnike, kjer smo zavili proti vasi Prtovč. Zaradi ozke ceste smo izstopili kakšna 2 kilometra pod vasjo. Iz vasi Prtovč, kjer je že pričelo deževati, nas je pot vodila strmo navzgor na sedlo povden pod Grebel vrhom 1265 nadmorske višine. Nato smo se počasi spuščali do vasi Torka, kjer smo se nekoliko oddahnili. Nadaljevali smo skozi Zabrdo, Zgornje Danje, Zgornja Sorica, kjer se je že tako slabo vreme še poslabšalo in nas je do Spodnje Sorice dodobra namočilo mrzel veter, pa nas je dodobra prepihal, tako da se je v gostilni Macesen prilegel čaj in šilce žganja. Ko smo se nekoliko ogreli, se je prilegla zaslužena malica. Po malici nas je avtobus preko Soriške planine odpeljal domov. Kljub slabemu vremenu, so bili pohodniki enotnega mnenja, da je pohod dobro uspel. Navsezadnje smo pohodniki in ne turisti. Pohodnikov nas je bilo 18, skupna pohodna pot je bila dolga 12 km, hodili pa smo s postanki štiri ure in pol. Danilo Korošec, vodja pohoda. OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Pohod na Janče je bil organiziran v okviru programa pohodov za leto 2014. Z avtobusom smo se peljali mimo Ljubljane in iz obvoznice zapeljali proti vasi Sostro in Besnici. Peljali smo se skozi Zgornjo Besnico do vasi Trebeljevo, kjer smo pričeli naš pohod. Pot nas je vodila skozi vas Volavlje. Pot se vseskozi vzpenja, vendar ni prezahtevna. Nekoliko bolj se vzpne v zadnjem delu proti cerkvici na Jančah. Trud ni zaman, saj je z vrha lep razgled na vse strani Slovenije. Žal je nekoliko megleno vreme zastiralo pogled na oddaljene gore, kar pa ni skazilo prijetnega vzdušja in je prijalo okrepčilo pri planinski koči. Po počitku smo se spustili nazaj v dolino po cesti v zgornjo Besnico, kjer nas je v gostilni Marolt čakala zaslužena malica. Pohodnikov nas je bilo žal samo 19, skupna pohodna pot je bila dolga cca 10 km, hodili pa smo s postanki 4 ure. Po malici smo se z avtobusom odpeljali domov. Danilo Korošec, vodja pohoda. OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Pohod v neznano v občinskem merilu je bil organiziran s strani društva upokojencev Brezje – Mošnje – Ljubno. Udeležencev iz ostalih društev ni bilo, razen iz Begunj in predsednik občinske zveze. Skupno nas je bilo 23. Pot nas je vodila od zbirališča na Črnivcu, skozi Globoko, čez Savo, po gozdni poti nad Mišačami, na vrh grebena na razgledno točko nad Kamno gorico, kjer smo se nekoliko oddahnili. Naprej smo šli navzdol skozi Čajnar v Globoko in nato ob potoku Dobruša do Mošenjskega grabna, kjer smo si ogledali še delujočo žago venecianko, ki je prava zgodovinska vredost in se povzpeli nazaj na izhodišče na Črnivcu. Pohod je bil dolg deset  kilometrov in je trajal štiri ure. Danilo Korošec, vodja pohoda. OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA