Zadnji pohod pa smo izvedli na Tmovski rob in sicer s sodelovanjem pobratenega društva iz Predoselj. Vsako leto za organizacijo meddruštvenega pohoda dobimo nekaj sredstev iz občinske malhe, vse stroške pohodov pa krijemo sami. Privoščili smo si avtobusni prevoz. Presenetljivo se je prijavilo kar 47 članov. Tako so morali tudi člani iz Predoselj organizirati svoj avtobus. Bilo pa jih je tudi nekaj čez trideset.
Avtobusi so nas odpeljali do vasi Otlica, nekdaj imenovana tudi Votlica. Žal nas je pričakala gosta megla, kot nekoč na Soriški planini. Na robu Tnovske planote se prelamlja dvoje slovenskih svetov: dinarski in sredozemski. Z roba te planote je ob lepem jasnem vremenu lep razgled proti morju in se vidi celo do Benetk. Žal nam to ni bilo dano. Podali smo se v meglo in kmalu prispeli do zanimivosti v obliki polža narejenega iz kamna. Malo naprej smo prispeli do znamenitega otliškega okna. Okno je nastalo z razpoko na sticiscu dveh velikih prelomnih ploskev. Ta luknja je v preteklosti služila Vipavcem in Gorjanom, da so se skoznjo obiskovali, kupčevali med seboj in se ženili. Pot nas je nato vodila malo gori malo doli po robu, tako da smo prišli do točke, kjer smo se po kratkem počitku obrnili navzdol proti vasi Kovk. Da pa bi bila naša pohodniska strast izpolnjena, smo se povzpeli še na Sinji vrh dobre 200 m višinske razlike. Od tod je bilo nekaj več razgleda, gostilna pa je bila zaprta, tako da smo se kmalu odpravili navzdol v vas Kovk, kjer sta nas pricakala avtobusa, ki sta nas po zaviti cesti pripeljala do planinske koče Edmunda Čebeja, človeka, ki je prvi prinesel prave skakalne smuči iz Norveške. Pri planinski koči sta bili včasih dve skakalnici in tudi skakalni klub ni bil od muh. No v koči so nas postregli z dobrim golažem s polento. Tako kot vedno dobre volje smo se nato odpravili proti domu.
Danilo Korošec, vodja pohoda
eriacta paper – sildigra variety forzest ghost