V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali in se napotili na letošnji jesenski izlet. Odločili smo se obiskati Kočevsko in Gorski Kotar. Skozi megleno Ljubljano in po Barju do Škofljice, kjer smo se napotili proti Kočevju. Mimo Turjaka, Velikih Lašč do Petrolove črpalke v Kočevju. Tam smo se ustavili, si privoščili kavico in dobrote iz skladišča Uroševega avtobusa.
Pot smo nadaljevali proti Livoldu, Štalcarjev, mimo Prifare do mejnega prehoda Petrinja. Dolina Kolpe je bila meglena in šele pred Delnicami, ki se nahajajo v narodnem parku Risnjak se je odprl čudovit dan obarvan z jesenskimi gozdnimi barvami. Pot nas je vodila mimo avtoceste Bosiljevo – Reka do Fužin. Tam smo si ogledali kraško jamo, edino v Evropi kjer je omogočen ogled tudi invalidom. Pot v jamo Vrelje je popolnoma ravna brez stopnic. Ob strokovni razlagi kraških jamskih pojavov, nam je čas hitro minil.
Po ogledu smo se napotili v najmanjšo Slovensko občino Osilnico in se seznanili z deželo Petra Klepca. Privoščili smo si dobro kosilo v hotelu Kovač. Zaradi del na cesti smo se vrnili v Petrinjo in od tam v Gotenico. Žal se nismo mogli zapeljati po cesti imenovani Kočevski Vršič. V Gotenici nas je pričakal Grega in nam razložil ter razkazal vadbeni center slovenske policije. Ogledali smo si tudi film o Gotenici in rovih v njeni bližini. Rovi so bili zgrajeni v sedemdesetih prejšnjega stoletja in so takrat na zaprtem območju Kočevja služili kot atomsko zaklonišče za slovensko politično oblast. Zanimivo je, da se za objekte ni vedelo v tedanji Jugoslaviji. Skrivnost je s svojo avtoriteto čuval Maček Matija. Po kavici v restavraciji policije smo se odpravili domov.
Hvala vsem udeležencem izleta za prijetno druženje, tudi vsem ki ste pomagali pripraviti izlet.
Hvala tudi Urošu za lepo in varno vožnjo.
Zapisal: Vidic Janez
